Gospodinjstva se v Sloveniji vse pogosteje odločajo za lesna goriva, v zadnjem času predvsem za lesne pelete. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so se zato odločili, da v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije ponovno preverijo kakovost lesnih peletov v 15-kilogramskih vrečah, ki so naprodaj v večjih trgovskih centrih po vsej Sloveniji.

Rezultati testa so glede kakovosti peletov vendarle spodbudnejši kot lani, a za zadovoljstvo ni razloga, poudarjajo na ZPS. Štirje vzorci testa niso prestali in so dobili oceno nezadovoljivo, trije pa oceno pomanjkljivo.

Za vzorce na testu so odšteli med 3,69 in 5,59 EUR/15 kg. Na prvih treh mestih so se znašli tako najdražji kot skoraj najcenejši peleti (3,79 EUR/15 kg), kar ponovno dokazuje, da cena ni nujno odraz kakovsoti.

Ker je test peletov delno financiral Gozdarski inštitut Slovenije, so rezultati na www.zps.si na voljo vsem potrošnikom brezplačno. Člani ZPS jih lahko preberejo tudi v aktualni številki revije VIP.

Preizkusi, ki so jih izvedli, so bili načeloma enaki kot v lanskem letu. »Pri peletih smo ugotavljali vsebnost vode, delež pepela, preverili smo njihovo mehansko obstojnost in gostoto nasutja. Glede na izkušnje strokovnjakov, ki so jih potrdili tudi rezultati lanskega testa, tokrat pri peletih nismo posebej preverjali kurilne vrednosti, saj je bila pri vseh v mejah, ki jih določa standard,« je predstavil način testiranja Boštjan Okorn, vodja testiranja pri ZPS in dodal: »Kljub spodbudnim rezultatom testa tudi letos štirje vzorci (vsaj pri enem kriteriju) niso ustrezali zahtevam standarda EN 14961-2, kar pomeni, da so neustrezni. Pri dveh vzorcih (Forest Pellet in Pellets di prima categoria, Brucciolo) smo izmerili premajhno gostoto nasutja, pri peletih Matelda iz čiste bukve je po izgorevanju ostalo bistveno preveč pepela, peleti Gatis Extra pa so imeli preslabo mehansko obstojnost. Pri tem vzorcu (na lanskem testu se je izkazal za kakovostnega, pa tudi letos je pri drugih kriterijih dobil dobre ocene) velja poudariti, da so bili v vreči nadvse različni peleti, tako da je bilo očitno, da smo izdelovalca dobili »na levi nogi«.«

Na drugi strani kakovostne lestvice sta se znašla dva vzorca, ki ustrezata najvišjemu razredu A1. Peletom avstrijske znamke Schweighofer, za katere so že na lanskem testu ugotovili, da so kakovostni, so se letos pridružili še peleti Forest Premium s praktično enakimi značilnostmi in zato tudi z enako skupno oceno. »Podrobnejše preverjanje certifikata, ki smo ga našli na obeh vrečah, je pokazalo, da enakost ni naključna: pelete obeh znamk namreč dobavlja isti proizvajalec iz Romunije. Je pa pomenljivo, da smo za vrečo peletov Forest Premium plačali dober evro več kot za vrečo Schweighoferjevih,« izpostavlja Okorn.

Le dva vzorca iz najvišjega kakovostnega razreda

Zgoraj omenjena vzorca vzorca sta edina, ki po vseh merilih sodita v najvišji kakovostni razred A1. Temu razredu pa se je zelo približal tudi hrvaški vzorec z italijanskim nazivom Pellet di puro legno vergine, ki je razred A1 zgrešil le pri deležu pepela. Po kakovosti izstopajo še slovenski peleti Energija narave, pri katerih je delež pepela še nekoliko manjši, nekoliko slabši pa so rezultati pri drugih merilih – vendar še vedno dovolj dobri za uvrstitev v kakovostni razred A2, kamor sta se uvrstila še dva druga vzorca.

Na slovenskem trgu prevladujejo peleti iz kakovostnega razreda B

»Peleti iz kakovostnega razreda B, ki jih je na našem trgu očitno kar precej, po izkušnjah komajda ustrezajo za kurjenje v pečeh za centralno ogrevanje, saj priporočamo nakup zgolj  peletov iz kakovostnih razredov A1 in A2, razred B pa je bolj namenjen uporabi v industrijskih pečeh,« izpostavlja dr. Nike Krajnc z Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko pri Gozdarskem inštitutu Slovenije.

Označevanje je še naprej slabo

Med izdelki so številni, ki nimajo niti slovenskega naziva. Prevladuje italijanščina, a večina italijansko označenih vreč vsebuje bosansko-hercegovski les, lahko tudi hrvaškega ali celo slovenskega. »Če se zdi jezik morda komu manj pomembna stvar, navsezadnje vreče raztrgamo in vsebino stresemo v zalogovnik, pa je povsem drugače s podatki o kakovosti peletov. Na vrečah s peleti večinoma ne boste izvedeli, v kateri kakovostni razred sodijo, tudi podatek o izvoru lesa smo marsikje pogrešali. Certifikat smo našli le na treh (od 15). Nekateri na vreči poudarjajo rezultate testiranja v laboratoriju, spet drugi navajajo le številke, za katere ne vemo, od kod izvirajo, lahko se tudi zgodi, da ujemanja s kakovostnim razredom testi – kakršen je tudi naš – ne potrdijo,« izpostavlja Okorn in dodaja: »Za primerjavo: v Avstriji in Nemčiji ima certifikat 90 odstotkov izdelovalcev peletov, pri nas zgolj eden. Ali se zavedamo, kakšna je razlika med urejenimi in neurejenimi trgi?«

Nasvet ZPS

Pri nakupovanju lesnih peletov bodite zelo pozorni in dobro preglejte oznake oziroma preverite vsebino. Pri kar nekaj vzorcih je bilo že na prvi pogled videti, da se na testu ne bodo izkazali (kratki peleti, veliko drobnih delcev in prahu…) – in takšne lahko takoj izločite.

Čeprav so rezultati letošnjega testa lesnih peletov v primerjavi z lanskimi spodbudnejši, pa se je ponovno izkazalo, da so na trgu tudi peleti slabše kakovosti, a jih je zaradi pomanjkljivega označevanja in certificiranja težko izločiti. Zmagovalca testa sta sicer dva, a oba prihajata iz istega romunskega obrata. Zaradi občutno nižje cene bolj priporočamo nakup peletov Schweighofer, če pa bi radi še dodatno privarčevali, a ne preveč izgubili pri kakovosti, potem je odločitev za hrvaške pelete Pellet di puro legno vergine najbrž kar pravšnja, saj so med najcenejšimi, dobili pa so tudi zelo dobro oceno. Med vrečami peletov, ki smo jih kupili, so bili štirje vzorci neustrezni, še največ težav boste verjetno imeli s peleti Matelda iz čiste bukve, saj je pri njih delež pepela izjemno velik. Drugi trije neustrezni vzorci niso prestali preizkusa mehanske obstojnosti (preveč drobnih delcev oziroma prahu) oziroma gostote nasutja, le pri vzorcu Forest Pellet je bil kritičen delež pepela.

Preverite podrobnejše rezultate testa peletov na www.zps.si

Seznam vzorcev na testu (po vrstnem redu glede na doseženo skupno oceno):

  • Forest Premium Pellet
  • Schweighofer Pellets Hot Material
  • Pellet di puro legno vergine
  • Enerles, peleti iz čiste jelke
  • Peleti, visoko kakovostno ekološko gorivo, “Energija narave”
  • Premium peleti 100 % smreka
  • Bioles Horizont, best quality pellet, bukev
  • Lume lesni peleti
  • Bioles Horizont, biolesni peleti, smrekovi peleti
  • Commercial Power Pellet
  • Matelda, peleti iz čiste jelke 100 %
  • Forest Pellet
  • Matelda, peleti iz čiste bukve 100 %
  • Pellets prima categoria A, Brucciolo
  • Gatis Pellet extra

Test Peletov ZPS

ZPS: Potrošnike vabimo, da se nam pridružijo še danes preko spletne strani www.ZAMENJAJinPRIHRANI.si. Skupaj lahko dosežemo večje prihranke in znižamo račun za elektriko in plin! Več kot 14000 potrošnikov že sodeluje.

Zveza potrošnikov Slovenije