Vsekakor smo v obdobju, kjer je velik poudarek na ohranjanju naravnih virov in eden izmed glavnih je gotovo voda. Izkoriščanje deževnice je eden izmed načinov, kako ohraniti to naše naravno bogastvo, saj res ni potrebe, da z gospodinjsko vodo splakujemo straniščno školjko, zalivamo vrt in peremo naše jeklene konjičke. Mnoge gospodinje pravijo, da je tudi pranje perila z deževnico veliko bolj učinkovito, saj le-ta vsebuje mnogo manj vodnega kamna, je mehkejša in PH raven se ji dvigne veliko hitreje. Tako za pranje perila ne le prihranite pri porabi gospodinjske vode temveč tudi pri čistilih, ker ena poglavitnih lastnosti čistil je ravno dvig PH-ja, kar pa pri kapnici ni več tako potreben.

Marsikatero gospodinjstvo je deževnico napeljalo tudi v kopalnico ne le za splakovanje WC-ja temveč tudi za tuširanje. S tem se zmanjša težava vodnega kamna v armaturah, lijakih in kadeh ter pralnih strojih. Pa tudi samih madežev vodnega kamna je na kadeh, tuš kabinah in umivalnikih veliko manj.

Še en razlog za vgradnjo podzemne cisterne je gotovo novi davek na deževnico, ki ga že plačujejo v nekaterih mestih po Sloveniji. Omenjeni dajatvi pa se bodo lahko delno ali v celoti izognili predvsem lastniki hiš z nekaj parcele, kjer bodo lahko ujeli kapnico. Tisti, ki bodo uspeli zajeti deževnico s svojih streh, jo zadržati in morebitni višek ponikniti na svoji parceli, bodo v celoti upravičeni tega davka na deževnico. Tisti, ki bo uspel sicer zbirati deževnico v svojo cisterno, vendar pa viška kapnice ne bo mogel ponikniti na svojem ozemlju ter jo bo moral odvesti v kanalizacijo, bo plačeval polovico dajatve. Vsi ostali, ki te možnosti vgradnje podzemne cisterne nimajo in se bo vsa deževnica z njihovih streh zlivala v mestno kanalizacijo, pa bodo morali v celoti plačevati davek na deževnico.